APDEJT.si

Nemački kancler Friedrich Merz je v pogovoru za BBC priznal, da je Evropa doslej premalo storila za lastno obrambo in varnost, ter Rusijo označil za veliko grožnjo. Hkrati se je na zasedanju Atlantskega sveta razkrilo, da Evropska unija gradi zmogljivosti za izvedbo vojaškega udara proti Rusiji brez sodelovanja ZDA, kar je del pobude 'Evropski ščit'. Evropa je namreč v preteklosti v zvezi NATO delovala kot "črni potnik".

Nemški kancler in francoski predsednik sta se v Berlinu srečala, da bi se posvetovala o mednarodni trgovini in evropski obrambni sposobnosti. Srečanje je potekalo v času, ko Evropska komisija nadaljuje s pogajanji z Washingtonom o trgovinskem sporazumu, s katerim želi odgovoriti na napovedane ameriške carine.

Izvršni direktor podjetja Rheinmetall, Armin Papperger, je izjavil, da je novoodprta tovarna v severni Nemčiji, ki naj bi postala največji evropski obrat za proizvodnjo streliva, korak v prizadevanjih Evrope, da bi dohitela rusko proizvodnjo. Papperger je za CNBC dejal, da Rusija proizvaja dvakrat več streliva kot Evropa, zato jo morajo poskušati dohiteti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, zlasti glede njene 'flote senc', s ciljem omejitve ruske sposobnosti financiranja vojne. Napovedal je srečanje evropskih načelnikov štabov zaradi odkritja ruskega tankerja, ki je pod sankcijami EU, v bližini Danske, v povezavi s preleti dronov. Evropski voditelji so se na srečanju v Koebenhavnu osredotočili na krepitev evropske obrambe proti hibridnim grožnjam in floti senc.

Romunija bo v sodelovanju z nemškim podjetjem Rheinmetall v mestu Victoria v okrožju Brašov zgradila najsodobnejšo tovarno smodnika za strelivo na svetu. Projekt, vreden 535 milijonov evrov, bo ustvaril približno 700 novih delovnih mest. Minister za gospodarstvo Radu Miruță je napovedal podpis pogodbe v Nemčiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po nedavnih kršitvah zračnega prostora Evropske unije, kibernetskih napadih in drugih incidentih pozvala k okrepljeni evropski obrambi in enotnosti pri odvračanju ruskega hibridnega vojskovanja. V Evropskem parlamentu je izpostavila, da te aktivnosti niso naključne in predstavljajo resno grožnjo.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je evropskim poslancem v Strasbourgu dejala, da tradicionalne metode niso dovolj za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju in da je treba raziskati nove načine za njegovo preprečevanje in odvračanje od agresije. Evropska unija je bila ustanovljena za ohranjanje miru, danes pa mora zgraditi zmogljivosti za preprečevanje in odvračanje od agresije. Medtem ko so nekateri navdušeni nad načrtom obrambe pred Rusijo, drugi negodujejo.

Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.

Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Evropska unija je predstavila petletni načrt za pripravo na morebitni spopad z Rusijo, medtem ko ruska obveščevalna služba SWR poroča, da se evropski zavezniki v Natu pripravljajo na vojno z Rusijo s povečanjem proizvodnje orožja. Rusofobne evropske elite naj bi po poročanju portala uncutnews.ch poskušale potisniti celino v vojno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Predsednik CHP Özgür Özel je na kongresu Evropske socialistične stranke (PES) v Amsterdamu kritiziral Turčijo. Izjavil je, da bodo prihajajoče volitve v Turčiji referendum o tem, ali bo država postala avtokracija ali bo ostala demokracija. Več medijev je poročalo o njegovem govoru, pri čemer so nekateri poudarili, da je Özel izkoristil priložnost za pritoževanje nad Turčijo v tujini.

Evropske države se pripravljajo na morebiten konflikt z Rusijo, kar vključuje načrte EU za izgradnjo 'zidu dronov' za zaščito pred ruskimi napadi. Poljska je napovedala, da bo sestreljevala brezpilotna letala nad Ukrajino, kar je sprožilo grožnje Kremlja o neposrednem konfliktu z Natom. Jeffrey Sachs je opozoril, da naraščajoča sovražnost evropskih članic Nata do Rusije spodkopava možnost mirne rešitve ukrajinskega konflikta. Timothy Garton Ash meni, da si Rusija prizadeva uničiti Ukrajino kot neodvisno državo in ponovno vzpostaviti prevlado nad njo.

V Kopenhagnu so se zbrali voditelji 27 držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o krepitvi evropske obrambe pred rusko grožnjo, vključno z obrambo pred droni. Razpravljali so o gradnji "zidu proti dronom" za zaščito kontinenta, kar je postalo še posebej aktualno zaradi nedavnih incidentov z ruskimi droni. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je situacija ena najnevarnejših po drugi svetovni vojni.

Na srečanju voditeljev EU v Kopenhagnu je bila dosežena široka podpora za ključne projekte, namenjene krepitvi evropske obrambe, med katerimi je tudi izgradnja "zidu proti dronom". Ta obrambni sistem bo sprva prioriteta na vzhodnih mejah Evrope, kasneje pa naj bi se razširil po celotni celini, vključno z južnimi državami. Predsednik Evropskega sveta, Antonio Costa, je poudaril enotnost pri podpori tem projektom.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.